• Ana

BELJAKOVINE -OSNOVNA DEJSTVA

Beljakovine ali proteini so eno izmed treh makrohranil. (poleg maščob in ogljikovih hidratov). Če bi iz prehrane izločili vse ogljikove hidrate bi lahko nemoteno živeli naprej, medtem ko brez beljakovin (in maščob) obnova organizma ni mogoča, kar pomeni, da jih nujno potrebujemo za življenje. Če bi posrkali vso vodo iz telesa, bi ostale večinoma beljakovine. Namreč več kot 50% suhe telesne mase sestavljajo beljakovine. Ali ste vedeli ,da se vsako leto v telesu zamenja 98% vseh molekul? Torej naše telo je danes zgrajeno iz tega kar smo jedli v zadnje pol leta.

Sestava beljakovin:

Beljakovine si lahko predstavljamo kot verigo zgrajeno iz manjših gradnikov - aminokislin. Poznamo 20 aminokislin, od katerih je 8 esencialnih, kar pomeni da jih moramo nujno vnesti s prehrano. Vsaka beljakovina je zgrajena iz različnih aminokislin, zato obstaja ogromno vrst različnih beljakovin. V telesu so iz beljakovin sestavljena tkiva, organi in številne druge komponente, ki skrbijo za nemoteno delovanje organizma. Telo samo izdeluje beljakovine, ki jih potrebuje za obnovo organizma. A da to nemoteno poteka, je potrebno da v telo s prehrano vnesemo vse potrebne gradnike - aminokisline. Ko zaužijemo neko beljakovinsko živilo, se v procesu prebave to razgradi na aminokisline, ki jih nato telo lahko uporabi.

Kvaliteta beljakovin

Če si pogledamo sestavo živil, ugotovimo da se beljakovine ne nahajajo le v mesu, mlečnih izdelkih in jajcih. Razmeroma velik delež beljakovin se nahaja tudi v oreščkih, semenih in stročnicah. Nekaj pa jih je celo v zelenjavi in sadju. Četudi količinsko zadostimo dnevni potrebi po beljakovinah, za optimalno regeneracijo ni vseeno iz kje beljakovine izvirajo. Namreč že z zaužitjem 150 gramov testenin dobimo okrog 20g beljakovin (kar bi lahko bila že spodnja meja beljakovin na obrok), katere pa se po kvaliteti nikakor ne morejo primerjati z beljakovinami živalskega izvora. Živila živalskega izvora predstavljajo popolne beljakovine, saj vsebujejo vse esencialne aminokisline v ugodnih razmerjih, medtem ko jih živila rastlinskega izvora praviloma ne. Zato je v primeru, ko ne uživamo beljakovin živalskega izvora, potrebna posebna pozornost, da s pravilnim kombiniranjem rastlinskih beljakovin (žitarice + stročnice ali stročnice + oreščki ali semena...) pokrijemo vse potrebe po esencialnih aminokislinah. Če bi radi zaužili riževe beljakovine, jim raje še dodajmo kakšno drugo vrsto rastlinskih beljakovin, kot so recimo mandljeve. Tako s kombinacijo različnih vrst rastlinskih beljakovin zadostimo potrebam po beljakovinah.

Kvaliteta beljakovin živalskega izvora

Seveda z vidika vpliva na naše zdravje ni vseeno katere beljakovine izberemo. Verjetno se vsi strinjamo, da z aditivi obdelani mesni izdelki (salame, paštete, pleskavice, hrenovke...) ne morejo imeti enakega vpliva na zdravje kot pa kvalitetna sirotka, meso in mleko zdravih živali, jajca zdravih kokoši. Torej izbirati bi morali čim bolj naravna, nepredelana živila.

Če nismo športniki, manjših napak pri vnosu po vsej verjetnosti ne bomo občutili. Lahko pa se zgodi, da bo zaradi neprimernega in/ali prenizkega vnosa beljakovin vse bolj trpelo naše zdravje. Ko pa gre za športnike, ki iz telesa želijo iztisniti kar največ in kjer je ključna čim boljša regeneracija, bodo lahko napake pri vnosu pomenile, da ne bodo dosegali optimalnih zmogljivosti organizma. Če so treningi še tako kvalitetni, a regeneracija ni popolna, takšen športnik ne bo izkoristil vsega svojega potenciala. Sirotkine beljakovine tako predstavljajo eno izmed izbir za boljšo regeneracijo športnikov.

Se vam je zdela objava koristna in bi zanimala še koga? Delite zapis z njim :)


6 views

Ana Budin

infofitsem@gmail.com

Prehranska svetovalka in osebna trenerka fitnesa.

Lastnica portala fitsem.si, avtorica knjige "Ko zadiši po kruhu", razvoj novih receptov.

KONTAKTNI PODATKI PODJETJA:

Matjaž Budin s.p.

Zapučke 16B

5290 Šempeter pri Gorici

e-mail: infofitsem@gmail.com

POGOJI POSLOVANJA